Sončna krema že dolgo ni več rezervirana le za poletje in dopust. Kot tiha, a ključna zaščita kože – pred opeklinami in dolgoročnimi poškodbami, ki se ne pokažejo takoj – postaja del vsakodnevne nege kože. UV-žarki ne poznajo koledarja in našo kožo dosegajo tudi, ko tega ne zaznavamo. Toda kljub vsem informacijam, ki jih imamo, po sončni kremi še vedno posegamo bolj “po občutku”.
Zato je čas, da obnovimo osnove. Kaj sploh je UV-sevanje in kakšen vpliv ima na našo kožo? Ali razumemo oznake na sončni kremi in kaj ta vsebuje? Kakšne so bistvene razlike med sončnimi filtri in kako jih prepoznamo? Kaj se zgodi z nezaščiteno kožo?
V nadaljevanju sledi kratek pregled, ki vam bo pomagal razumeti, zakaj vse sončne kreme niso enake, in vam pomagal prepoznati tiste z učinkovito zaščito, najprimernejše za vašo kožo.
UV (ultravijolično sevanje) je oblika elektromagnetnega valovanja, ki ga dobimo predvsem od sonca. Ker ima krajšo valovno dolžino kot vidna svetloba, ga naše oko ne more zaznati.
Obstajajo tri glavne vrste UV-sevanja, ki se ločijo po svoji valovni dolžini:
UVC-žarki so najbolj škodljivi, vendar jih ozonska plast pri prehodu skozi atmosfero popolnoma absorbira in nas v naravi ne dosežejo. Površje Zemlje tako dosežejo le UVA-žarki (do 95 %) in UVB-žarki (do 5 %).
Imajo daljšo valovno dolžino in prodrejo globoko v usnjico. Aktivirajo že prisoten melanin v zgornjih plasteh, zato povzročijo hitro zagorelost, ki pa se po nekaj urah izpostavljanja sončnim žarkom tudi izgubi. Razen tega njihovega vpliva ne čutimo neposredno, ampak na daljši rok: sprožajo oksidativni stres, razgrajujejo kolagenska vlakna in prispevajo k izgubi elastičnosti ter fotostaranju kože. Zaradi posrednega poškodovanja DNK in imunosupresivnega delovanja pa sodelujejo tudi pri nastanku kožnega raka.
Njihov vpliv je večinoma omejen na povrhnjico. Sodelujejo pri proizvodnji vitamina D, kar je koristno za zdravje. S stimuliranjem melanina v koži povzročajo njeno porjavitev, ki lahko traja do nekaj tednov. Ta za marsikoga še vedno velja za zdrav videz, vemo pa, da zdrave porjavelosti ni. Povzročajo tudi zadebelitev kože, ki je skupaj s porjavelostjo zgolj naravna obramba pred nadaljnjimi poškodbami zaradi UV-sevanja.
Večji odmerki UVB-žarkov povzročajo opekline, zaradi neposrednih poškodb DNK in imunosupresivnega delovanja pa povzročajo tudi kožnega raka.
| žarki | UVA | UVB |
| prisotnost | Prisotni so vse leto, ves dan, tudi ob oblačnem vremenu; njihova jakost je ves cel dan enaka. | Najmočnejši so ob sončnih, jasnih dneh, zlasti poleti in okoli poldneva. |
| doseg | Prodrejo skozi steklo (npr. okna doma, v pisarni, avtomobilska stekla brez UV-zaščite …) in pod vodno gladino. | Ne prodrejo skozi steklo. |
| vpliv na kožo | Manjša verjetnost za nastanek eritema*. | Večja verjetnost opeklin kože in eritema*. |
| porjavitev | Povzročajo takojšnjo pigmentno porjavitev in trajno pigmentno potemnitev. | Povzročajo zapoznelo porjavitev, ki se začne 3 do 7 dni po izpostavitvi in lahko traja do nekaj tednov. |
| vpliv na melanin** | Porjavitev nastane zaradi oksidacije predhodnikov melanina. Ne poveča pa se vsebnost melanina. | Poveča se proizvodnja melanina v koži s povečanjem proizvodnje melanocitov. Melanin povzroča porjavitev. |
| fotozaščita*** | Brez fotozaščite. | Fotozaščita s proizvodnjo melanina. |
| posledice | Fotostaranje: gube, izguba elastičnosti, pigmentni madeži; posredne poškodbe DNK****, ki sodelujejo pri nastanku kožnega raka. | Sončne opekline, porjavelost, zadebeljena koža in neposredne DNK-poškodbe, ki povzročajo kožnega raka. |
| proizvodnja vitamina D | Brez proizvodnje vitamina D. | V koži pretvorijo predhodnik vitamina D3. |
* rdeča lisa na koži, pogost simptom različnih bolezni, reakcij telesa (vnetje, sončna opeklina,…)
** pigment v koži, ki ji daje naravno barvo
*** biokemični proces v telesu za obvladovanje poškodb, ki jih povzroča sončna svetloba
**** izpostavljenost vodi do nastanka prostih radikalov, ki povzročajo oksidativni stres, to pa vodi do posredne poškodbe DNK
Vidno svetlobo in toploto (infrardeče sevanje) zaznamo z našimi čutili, UV-sevanja pa ne. Tako marsikdo zmotno misli, da na oblačen zaščita pred njim ni nujna. Podatki pa kažejo, da tudi na oblačen dan do 80 % UV-žarkov še vedno prodre skozi oblake. Zato lahko ob daljšem izpostavljanju na nezaščiteni koži tvegamo tudi kožne opekline.
Da bi se izognili nastanku kožnih poškodb, mora uporaba sončnih krem z zaščitnim faktorjem postati naša vsakodnevna rutina skozi vse leto, tudi ko sonce ne sije neposredno.
SPF (Sun Protection Factor) oziroma sončni zaščitni faktor (ZF) je merilo, ki pove, kako učinkovito krema za sončenje ščiti kožo pred UVB-žarki. Ni povezan s časom izpostavitve na soncu, ampak s količino UV-sevanja.
Opredeljen je kot razmerje med minimalnim odmerkom UV-žarkov za nastanek rdečine na koži, ki je zaščitena z izdelkom za zaščito pred soncem, in minimalnim odmerkom UV-žarkov za nastanek rdečine na isti, nezaščiteni koži.
Glede na SPF ločimo izdelke s štirimi različnimi stopnjami zaščite:
Vendar pozor: SPF sam po sebi ne pomeni tudi zaščite pred UVA-žarki.
Znotraj EU je zakonsko določen minimum zaščite pred UVA-žarki vsaj ⅓ označene zaščite pred UVB-žarki. Če izdelek ustreza tovrstnemu standardu, ima na embalaži oznako s krogom, ki vsebuje napis UVA.
Po novih smernicah mora zaščita pred UVA-žarki dosegati najmanj faktor 5. Zato je treba pred nakupom skrbno preveriti, ali sončna krema vsebuje zaščito tudi pred njimi.
V praksi to pomeni, da ima izdelek z napisom “UVA/UVB-zaščitni sistem” in oznako SPF 30 faktor zaščite pred UVB-žarki 30, pred UVA-žarki pa 10.
Če izdelek nima oznake kroga z napisom UVA ali pa je njegov SPF manj kot 6, nima (dovolj) zaščite pred UVA-žarki. Pravzaprav izdelki, katerih SPF je manjši od 6, ne smejo biti označeni z oznako, da ščitijo pred soncem.
Kljub vsemu pa se moramo zavedati, da noben SPF ne nudi celodnevne zaščite. Za ohranjanje učinkovitosti je treba nanos obnoviti vsake 2 do 3 ure, še posebej ob potenju, kopanju ali brisanju kože.
Stopnja zaščite kože je poleg vrednosti SPF oz. ZF odvisna tudi od debeline sloja nanesenega izdelka na kožo. Raziskave kažejo, da v praksi na kožo nanašamo bistveno manjše količine od priporočenih, kar zniža dejanski zaščitni faktor izdelka.
Količina, ki resnično ustreza zaščiti, napisani na embalaži, je 2 mg sončne kreme na 1 cm² kože.
Najbolj praktična in preprosta merica sta približno dve debeli črti sončne kreme vzdolž iztegnjenega kazalca in sredinca – to je količina sončne kreme, ki jo je treba nanesti za zaščito obraza in vratu. Pri tem upoštevajte gostoto kreme – ob gostejši potrebujete večjo količino. Če je tolikšna količina kreme naenkrat preveč za vaš obraz, jo lahko nanesete v dveh plasteh – najprej prvo dolžino prsta, za tem še drugo.
Sončnim kremam so za zaščito pred soncem dodani sončni UV-filtri. Večina, ki jih najdemo v sončnih kremah, odobrenih za prodajo znotraj EU, ni nevarna, če jih pravilno uporabljamo. Obstajajo pa razlike med njimi, zato je pomembno, kakšne filtre uporabljamo in kakšna je njihova količina, predvsem pri dolgotrajni vsakodnevni uporabi.
Delujejo tako, da vpijajo sončne UV-žarke, nato pa sprejeto energijo pretvorijo v toploto. Tovrstne kreme za sončenje se lahko predelajo v lahka olja in vlažilne kreme, ki so enostavne za nanašanje in se hitro vpijejo v kožo. Ob pravilni uporabi jih je treba nanesti 15–20 minut pred izpostavljanjem soncu.
Nekateri starejši filmi (npr. oxybenzone) so bili povezani z možnostjo hormonskih motenj ali vplivi na okolje (koralni grebeni). Vendar brez strahu, EU-regulativa je med najstrožjimi na svetu, zato so pri nas v prodaji dovoljeni le tisti filtri, pri katerih so dokazi o varnosti trdni in strogo regulirani (npr. maksimalno dovoljeni odstotki, stabilnost, fototoksičnost …).
Ti se ne vpijejo v kožo, ampak na njej ustvarijo fizično zaščito oz. oviro, ki UV-žarke večinoma odbijejo in deloma tudi vpijejo (zlasti UVA). Narejeni so iz dveh glavnih sestavin: titanovega dioksida in cinkovega oksida. Tovrstne sončne kreme so gostejše, na koži pa puščajo bele sledi. Prav zaradi tega jih je težje nanesti na kožo, ki je bolj poraščena z dlakami. Nekatere novejše kreme že vsebujejo v nanodelce razgrajen cinkov oksid, zato z njimi teh težav ni.
Obstaja skrb, da prav kreme z nanodelci teoretično lahko prodrejo v kožo in vplivajo na celice. Vendar študije kažejo, da ne prodrejo skozi zdravo kožo, zato veljajo za zelo varne, tudi za dojenčke.
| filtri | organski (kemični) filtri | anorganski (mineralni) filtri |
| delovanje | UV-žarke vpijejo in jih pretvorijo v toploto | UV-žarke odbijajo in delno vpijejo (UVA) |
| videz na koži | nevidni – brez belih sledi | lahko puščajo bele sledi (razen v nanoobliki) |
| tekstura | lahka, svilnata, primerna za pod ličila | gostejša, lahko suha |
| primernost za vsak dan | odlična – pogosto kombinirana z vlažilci in izdelki proti staranju kože | dobra, a pogosto estetsko manj prijetna |
| zaščita pred UVA in UVB | zelo širok spekter (odvisno od vrste filtra) | cinkov oksid: UVA in UVB titanov dioksid: slabše pri UVA |
| primernost za občutljivo kožo | nekateri lahko dražijo, sodobni organski filtri so večinoma nežni | zelo primerni za občutljivo, razdraženo ali otroško kožo |
| čas učinkovanja | delovati začnejo po 15–20 minutah | delujejo takoj po nanosu |
| fotostabilnost* | sodobni filtri (npr. Tinosorb, Mexoryl) so zelo obstojni | stabilni, a se hitreje obrabijo s trenjem ali znojenjem |
| varovanje okolja | nekateri filtri (npr. oxybenzone) so okoljsko sporni | zlasti tisti brez nanodelcev so okolju prijazni |
| kdaj jih izberemo | za mesto, vsakodnevno uporabo, pod ličila, za anti-age rutino | za otroke, zelo občutljivo kožo, po dermatoloških posegih |
*čas trajanja zaščitne sposobnosti filtra ob izpostavljenosti sončni svetlobi
Tehnično gledano so, saj so anorganski. Vendar “naravno” ne pomeni nujno bolje. Pomembna je učinkovitost, stabilnost in prenosljivost na koži (kako se krema razmaže, vpije, kako je videti in se obnaša čez dan).
Najzanesljivejši način je, da preverite seznam sestavin (INCI). Sončni UV-filtri so tam vedno navedeni.
Anorganski (mineralni) filtri:
Sodobni organski (kemični) – izredno stabilni, ne dražijo kože:
Starejši organski (kemični) – manj stabilni, niso najbolj primerni za občutljivo kožo:
Če na izdelku piše “mineralna zaščita” ali “100% mineralna”, vsebuje samo cinkov oksid in/ali titanov dioksid.
Če krema ne pušča belega sloja, ima zelo verjetno organske ali kombinirane filtre.
Koža, izpostavljena soncu brez zaščite, ni zgolj v nevarnosti zaradi sončnih opeklin ali motenj v pigmentaciji. Zagorel videz ni znak zdravja, ampak obrambni mehanizem kože ob poškodbi. Dolgotrajna ali ponavljajoča se izpostavljenost ima lahko resne posledice, med drugim razvoj kožnega raka – vključno z melanomom (najnevarnejša oblika z največ smrtnimi primeri), pa tudi bazalnoceličnim karcinomom in ploščatoceličnim karcinomom.
V naslednjem članku Sončna krema: popoln vodič do učinkovite zaščite obraza se osredotočimo na očem najbolj opazno posledico: na prezgodnje staranje kože in na to, kako se mu lahko uspešno izognemo.
Prijavite se na e-novice in prejmite 10 % popusta pri prvem nakupu.
S prijavo se strinjate s pogoji poslovanja trgovine Lepoteka. Koda ne velja na znižane izdelke.
Potenje nog in neprijeten vonj nista nekaj, kar bi morali tiho prenašati. Še posebej ne, če obstajajo preproste, učinkovite in preizkušene rešitve. Včasih en ukrep ni dovolj, kombinacija več ukrepov pa lahko poskrbi, da se bodo vaša stopala manj potila in da neprijetne vonjave sploh ne bodo nastale. Ključno je, da izberete tisto, ki ustreza vam in vašim potrebam.
Sončna krema je ključna zaščita obraza pred fotostaranjem, ki ga opazimo šele po letih izpostavljanja soncu. Razložimo vam, zakaj je zaščita pred soncem nujna, kako se pred njim najbolj učinkovito zaščitimo in odgovorimo na vsa tista vprašanja, ki ste jih že večkrat poguglali, a ne zares razumeli.
Sončna krema kot tiha, a ključna zaščita kože postaja del vsakodnevne nege kože. Ker po njej še vedno posegamo bolj “po občutku”, je čas, da obnovimo osnove, ki vam bodo pomagale prepoznati tiste z učinkovito zaščito, najprimernejše za vašo kožo.
10 % popusta pri nakupu!
Prijavite se na e-novice in prejmite 10 % popusta pri prvem nakupu.
S prijavo se strinjate s pogoji poslovanja trgovine Lepoteka. Koda ne velja na znižane izdelke in na vnesen email prispe samo enkrat.
© Lepoteka | Avtorji
